ISDS – kratica za ‘Investor State Dispute Settlement’ (‘mehanizem reševanja sporov med državo in investitorjem’) je obskuren vzporeden pravni sistem, dostopen zgolj najbogatejšim.
Multinacionalna podjetja ta sistem uporabljajo za to, da grozijo državam, ki se jim drznejo upreti, ter od njih zahtevajo tudi več milijard evrov.
Politike držav, ki so že bile izpodbijane s pomočjo mehanizma ISDS, vključujejo:
- Omejevanje izpustov onesnaževal iz termoelektrarne na premog.
- Uvedba zdravstvenih opozoril na škatlicah cigaret.
- Razglasitev moratorija na fracking (hidravlično lomljenje).
- Dvig minimalne plače
- Zamrznitev višine vodnih dajatev kot pomoč revnim
- Zaustavitev zdravstvenih zavarovalnic pri kovanju visokih dobičkov
Poleg tega jim ni treba vedno zmagati v teh sporih, da bi dosegle svoje. Za številne države že sama grožnja visokega zahtevka v sporu zadošča, da si premislijo in umaknejo svoje načrte ter popustijo korporacijam.
Ko so milijoni ljudi po vsej Evropi nasprotovali sporazumu o prosti trgovini med EU in ZDA (TTIP), so mnogi izvedeli, kaj je to mehanizem ISDS (ki je bil del sporazuma), in so bili zelo jezni.
Sedaj je načrtovana nadgradnja ISDS z ustanovitvijo stalnega globalnega sodišča, kjer bodo korporacije lahko tožile države. EU in države članice želijo to storiti tako, da ta predlog vključijo v nove sporazume o prosti trgovini. Moramo se zoperstaviti njihovi podpori tako nepravičnemu škodljivemu sistemu.
Da bi zaustavili ISDS, moramo nasprotovati novim sporazumom in se znebiti obstoječih. Korporacije in najbogatejši ljudje na planetu ne potrebujejo ločenega sistema za zaščito svojih pravic.
Ljudje potrebujemo več pravic, ne korporacije.
Želiš izvedeti več o ISDS?
Uničujejo planet. Uničujejo življenja. Celo z umorom jo lahko odnesejo brez posledic.
Toda namesto kazni dobijo še več moči in ne odgovarjajo za svoja dejanja. V zadnjih desetletjih so korporacije dobile izjemno moč.
Če posameznik ukrade zgolj hlebec kruha, lahko zaradi tega odgovarja na sodišču. Korporacije pa se skrivajo za zapletenimi in nepreglednimi lastniškimi strukturami in se na ta način izogibajo kazenski odgovornosti. To pomeni, da pogosto ostanejo nekaznovane tudi če hudo kršijo človekove pravice ali uničujejo okolje. Med takšna dejanja sodijo npr.:
- Prisvajanje (kraja) zemlje
- Umor
- Ekocid in obsežno onesnaževanje
- Podnebne spremembe
- Prisilno delo
- Nasilje
Zato smo se aktivisti in družbena gibanja po vsem svetu združili v zahtevi po globalnem sistemu, ki bo kaznoval multinacionalke za kršitve človekovih pravic.
Nov sistem, ki bi terjal odgovornost korporacij, bi lahko spremenil pravila igre v boju proti globalni moči korporacij. To bi lahko pomenilo:
- Da bi lokalne skupnosti globalnega juga pridobile pravico, da korporacije tožijo na sodiščih v državah, kot so Francija, Nemčija in Velika Britanija.
- Sprejetje zavezujočega dogovora Združenih narodov o multinacionalnih korporacijah in človekovih pravicah. To bi ljudem dalo mednarodno zagotovilo, da bodo korporacije odgovorne za svoja ravnanja.
- Več zakonov na ravni posameznih držav in EU, kot je francoski zakon o dolžni skrbnosti. Tako bi bile korporacije prisiljene prevzeti odgovornost ter zagotoviti, da bodo človekove pravice spoštovane vzdolž njihovih celotnih globalnih dobavnih verig.
Vendar pa je pri tem velika težava. Bogate države – kot so ZDA in večina Evropskih držav – se na vse načine borijo, da bi to zaustavile. Prav države, ki menijo da korporacije potrebujejo posebne pravice in ločen pravni sistem, kot je ISDS, navadnim ljudem ne želijo dati pravice, da zahtevajo odgovornost korporacij.
Zato se moramo močno potruditi, da prebudimo naše politike. Morajo spoznati, da pravice pripadajo ljudem, korporacije pa potrebujejo pravila.
Želiš izvedeti več o zavezujočem dogovoru Združenih narodov in ostalih pravilih za korporacije?
